Kdo sem jaz?

Rodil sem se 30. julija 1967.  Sem predvsem znanstvenik na področju molekularne endokrinologije.  Diplomiral sem na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1992, kjer sem leta 1994 tudi magistriral.  Ob koncu leta 1993 sem odšel v Edinburgh na Škotsko, kjer sem nato živel tri leta in pripravljal doktorat pod mentorstvom Dr. Philippe Saunders na inštitutu Medical research council – Reproductive Biology Unit.  Doktoriral sem leta 1996 na Medicinski fakulteti Univerze v Edinburghu.  Tri leta, ki sem jih preživel na Škotskem so mi ostala v prekrasnem spominu, saj sta tako Edinburgh kot cela Škotska izjemno lepa in prijazna za življenje.

Leta 1996 sem se za dve leti vrnil v Slovenijo, nato pa odšel še za 3 leta v tujino, tokrat kot postdoktorand na eno najboljših medicinskih fakultet na svetu (zaposlene ima kar 4 nobelove nagrajence), University of Texas, Southwestern Medical Center v Dallasu v Teksasu.  Teksas sicer ni tako lep kot Škotska, predvsem sem pogrešal gore, a je tudi Dallas zelo prijetno mesto z veliko koncerti, odlično operno hišo in sploh veliko dogajanja. Leta 2001 sem se vrnil v Slovenijo, kjer od takrat raziskujem s svojo raziskovalno skupino.  Glavna tematika naših raziskav so razlike v možganih med spoloma, kako se med seboj razlikujejo ženski in moški možgani.  Bolj natančno: proučujemo, kako na razvoj možganov in nastanek razlik med spoloma vplivajo geni in kako hormoni, v zadnjem času pa tudi veliko kako stres v otroštvu ali celo preko matere v nosečnosti dolgotrajno spremeni možgane, kar se lahko v odraslem življenju kaže kot spremenjeno obnašanje ali v pojavu nekaterih duševnih bolezni.  Drugo področje, s katerim se tudi ukvarjamo (s to tematiko sem se ukvarjal v okviru svojega doktorskega študija v Edinburghu, kjer sem delal tudi z enim največjih svetovnih strokovnjakov za to področje (Dr. Richard Sharpe)), so tako imenovani hormonski motilci (endokrini disruptorji, endocrine disruptors), snovi iz okolja (onesnaževalci), ki lahko učinkujejo podobno kot hormoni in bi lahko vplivali na razvoj in delovanje spolnih organov.

Pred nekaj leti pa smo začeli z raziskavami uporabe matičnih celic za zdravljenje različnih bolezni pri domačih živali in med prvimi na svetu smo v klinično prakso vpeljali zdravljenje sklepnih težav pri psih in konjih z uporabo matičnih celic. Za ta dosežek je naša raziskovalna skupina prejela več nagrad, za to, da bi bila metoda lahko čimhitreje na voljo čimvečjemu številu naših štirinožnih prijateljev pa smo utanovili odcepljeno podjetje Animacel in na strani podjetja si lahko preberete vse o zdravljenju z matičnimi celicami.

Do sedaj sem objavil več kot 90 člankov v revijah s faktorjem vpliva, moji članki pa so bili citirani več kot 2000-krat.  Z Dr. Stuartom Tobetom s Colorado state University v Koloradu sem bil sonosilec več projektov NIH (National Institute of Health, to je največja medicinska inštitucija v ZDA) za proučevanje spolnih razlik v možganih. Tukaj lahko vidiš seznam vseh mojih člankov v znanstvenih revijah, več o mojem raziskovalnem delu pa si lahko prebereš tukaj. Poleg pisanja znanstvenih člankov veliko pišem tudi poljudnoznanstvene članke za različne časopise in revije.  Za pisanje poljudnoznanstvenih člankov sem v leui 2004 prejel nagrado časopisa Delo za najboljšega pisca poljudnoznanstvenih člankov (članek o tem in pogovor z mano lahko prebereš tukaj) ter leta 2010 nagrado Prometej Slovenske znanstvene fundacije za dosežke pri popularizaciji znanosti. Tukaj pa so povezave na nekaj mojih poljudnoznanstvenih člankov, objavljenih v časopisu Delo:

Razlike v možganih med spoloma

Dnevno-nočni ritmi

Kloniranje

Feromoni

Koliko možganov uporabljamo?

Zakaj spimo?

Razlike med spoloma v igranju že pri dojenckih in opicah

So krave res krive za globalno segrevanje?

Homoseksualnost v živalskem kraljestvu

Poleg poljudnoznanstvenih člankov pa sem tudi aktiven pri zavzemanju za boljši položaj znanosti v Sloveniji in o pomenu znanosti za družbo sem napisal več člankov, objavljenih v Sobotni prilogi časopisa Delo:

Pravijo, da naš problem razumejo, a da denarja ni

Kloniranje v Evropi prepovedano, torej bomo klonirali na Kitajskem

Konec ali začetek evolucije človeka

Nihče še ni pojasnil, kaj naj bi bila alternativna znanost