Moje raziskave

Moje raziskave segajo predvsem na področje nevroendokrinologije, bolj natančno razvoj možganov z vidika razvoja spolnih razlik.  Enostavno povedano, raziskujemo kaj je tisto, zaradi česar so moški možgani drugačni od ženskih, končni namen teh raziskav pa je, da bi boljše razumeli razlike v delovanju možganov med spoloma in kako te razlike privedejo do razlik v pojavnosti različnih psihiatričnih obolenj, ki se pojavljajo različno pogosto pri moških in pri ženskah, prav tako pa se znaki in resnost takšnih obolenj pogosto razlukujeta med spoloma.  Razumevanje, kako se razlike med spoloma v možganih razvijejo, nam bo tako pomagalo razumeti, zakaj obstojajo te razlike v duševnih boleznih, to pa bo lahko pripeljalo do razvoja novih, boljših in bolj usmerjenih načinov zdravljenja takšnih bolezni. Razlike med spoloma pa ne obstojajo le v možganih temveč tudi v številnih drugih tkivih in organih, kar je vzrok za različno pogostnost različnih bolezni pri moških in pri ženskah. Veliko razlik med spoloma je tako tudi v delovanju jeter, kar je zelo pomembno, saj se v jetrih razgrajujejo vsa zdravila, ki jih vnesemo v telo. To pa pomeni, da zaradi različnega delovanja jeter zdravila lahko delujejo različno pri moških in pri ženskah, čemur se je v preteklosti posvečalo veliko premalo pozornosti. 

Poleg proučevanja spolnih razlik v možganih proučujemo tudi dolgotrajne vplive stresa na organizem. Zanima nas, na kakšen način stresni hormoni vplivajo na razvoj možganov pred rojstvom, kmalu po rojstvu ter v času pubertete in kakšne so posledice pretirane izpostavljenosti stresnim hormonom v teh za razvoj možganov zelo občutljivih obdobjih. V naših raziskavah tako ugotavljamo, kako stresni hormoni v teh zgodnjih občutljivih obdobjih razvoja vplivajo na razvoj možganov ter posledično na obnašanje ter nagnjenost za različne duševne bolezni v odraslem življenju.

Moja raziskovalna skupina raziskuje razvoj spolnih razlik v možganih na posebnem modelu miši—miši brez gena SF-1.  Te miši se zaradi mutacije v genu SF-1 rodijo brez spolnih žlez in zato nikoli v življenju niso izpostavljene spolnim hormonom (testosteronu ali estradiolu).  Zaradi tega so te miši edinstven model, pri katerem so vse razlike med spoloma povzročene z delovanjem genov na spolnih kromosomih, ne pa kot posledica izpostavljenosti testosteronu ali estradiolu.  Naše raziskave so usmerjene v dve smeri in sicer ugotavljamo izraženost genov v možganih v različnih obdobjih razvoja, predvsem v področju hipotalamusa in predoptičnega področja.  Drugi del raziskav pa so raziskave obnašanja kjer ugotavljamo, ali pri obnašanjih, ki se običajno razlikujejo med spoloma, obstajajo razlike med samci in samicami tudi pri miših brez gena SF-1.  Te raziskave izvajamo v sodelovanju z mojim dobrim prijateljem Stuartom Tobetom s Colorado state university iz Fort Collinsa v Koloradu, s katerim sva skupaj nosilca projekta vlade ZDA (projekt NIH; national institute of health), ki je najpomembnejši financer raziskav v mojem laboratoriju.

Poleg raziskav o razvoju možganov delamo še vedno tudi nekaj raziskav o razvoju mod in prevsem o vplivu onesnaževalcev iz okolja (hormonkski ali endokrini motilci) na razvoj mod, pripravljamo pa se tudi na na nove raziskave o možnostih uporabe matičnih (izvornih) celic v veterini, kar predstavlja izjemno zanimivo in perspektivno področje tako v humani kot v veterinarski medicini.

Spodaj lahko vidiš nekaj slik naših raziskav, če pa te zanima kaj več o mojem raziskovalnem delu, mi piši na elektronski naslov.