Moje raziskave

Moje raziskave segajo predvsem na področje nevroendokrinologije, bolj natančno razvoj možganov z vidika razvoja spolnih razlik.  Enostavno povedano, raziskujemo kaj je tisto, zaradi česar so moški možgani drugačni od ženskih, končni namen teh raziskav pa je, da bi boljše razumeli razlike v delovanju možganov med spoloma in kako te razlike privedejo do razlik v pojavnosti različnih psihiatričnih obolenj, ki se pojavljajo različno pogosto pri moških in pri ženskah, prav tako pa se znaki in resnost takšnih obolenj pogosto razlukujeta med spoloma.  Razumevanje, kako se razlike med spoloma v možganih razvijejo, nam bo tako pomagalo razumeti, zakaj obstojajo te razlike v duševnih boleznih, to pa bo lahko pripeljalo do razvoja novih, boljših in bolj usmerjenih načinov zdravljenja takšnih bolezni. Razlike med spoloma pa ne obstojajo le v možganih temveč tudi v številnih drugih tkivih in organih, kar je vzrok za različno pogostnost različnih bolezni pri moških in pri ženskah. Veliko razlik med spoloma je tako tudi v delovanju jeter, kar je zelo pomembno, saj se v jetrih razgrajujejo vsa zdravila, ki jih vnesemo v telo. To pa pomeni, da zaradi različnega delovanja jeter zdravila lahko delujejo različno pri moških in pri ženskah, čemur se je v preteklosti posvečalo veliko premalo pozornosti. 

Poleg proučevanja spolnih razlik v možganih proučujemo tudi dolgotrajne vplive stresa na organizem. Zanima nas, na kakšen način stresni hormoni vplivajo na razvoj možganov pred rojstvom, kmalu po rojstvu ter v času pubertete in kakšne so posledice pretirane izpostavljenosti stresnim hormonom v teh za razvoj možganov zelo občutljivih obdobjih. V naših raziskavah tako ugotavljamo, kako stresni hormoni v teh zgodnjih občutljivih obdobjih razvoja vplivajo na razvoj možganov ter posledično na obnašanje ter nagnjenost za različne duševne bolezni v odraslem življenju.

Drugo področje raziskav so matične celice, predvsem možnosti njihove uporabe pri zdravljenju živali. V klinično prakso smo uspešno uvedli metodo zdravljenja sklepnih obolenj pri psih in konjih z odraslimi matičnimi celicami, ki jih pridobimo iz maščobe, in nato neposredno vbrizgamo v oboleli sklep. To zdravljenje danes že rutinsko uporabljajo številne veterinarske klinike predvsem v Sloveniji in Avstriji, v manjšem obsegu pa tudi na Hrvaškem, v Nemčiji in Veliki Britaniji, zdravili pa smo tudi bolne živali na Danskem, v Italiji in Romuniji. Raziskujemo tudi nove možnosti uporabe odraslih matičnih celic pri boleznih kot so astma pri konjih, hitrejše clejenje ran ter zdravljenje bolezni živčnega sistema.

V zadnjih letih smo pričeli tudi z raziskovanjem kognitivne motnje psov, demence, ki se pogosto pojavlja pri starejših psih in je zelo podobna alzheimerjevi bolezni pri ljudeh. S sodelavci s Fakultete za farmacijo smo izvedli zelo uspešno pilotno raziskavo o učinkovitosti novega zdravila za to bolezen in upamo, da bomo to zdravilo lahko pripeljali v klinično uporabo. Raziskave pa nadaljujemo tudi v smeri možne uporabe matičnih celic za zdravljenje te bolezni pri psih, saj bi matične celice potencialno lahko nadomestile propadajoče možganske celice.

Poleg raziskav o razvoju možganov delamo še vedno tudi nekaj raziskav o razvoju mod in prevsem o vplivu onesnaževalcev iz okolja (hormonski ali endokrini motilci) na razvoj mod, pripravljamo pa se tudi na na nove raziskave o možnostih uporabe matičnih (izvornih) celic v veterini, kar predstavlja izjemno zanimivo in perspektivno področje tako v humani kot v veterinarski medicini.

Spodaj lahko vidiš nekaj slik naših raziskav, če pa te zanima kaj več o mojem raziskovalnem delu, mi piši na elektronski naslov.

(Skupno 76 obiskov, današnjih obiskov 1)