Moje knjige

Beli Saracen

beli saracenBeli saracen je zgodba, postavljena v čas križarskih vojn, v obdobje, ko sta se v pogosto krvavih spopadih srečevali evropska in arabska kultura.  Ranocelnik, doma v srednjeveški Ljubljani, se po spletu okoliščin znajde v križarski vojski, ki ga odpelje s seboj na jutrovo. Tam postane ranocelnik Jusuf ujetnik Saracenov, med katerimi pa spozna, da marsikaj od tega, kar je slišal o arabcih od križarjev, ne drži. Še posebej ga navduši arabsko/saracensko znanje ranocelništva, ki je neprimerljivo s takratnim evropskim poznavanjem medicine, in so ga Saraceni pripravljeni deliti z Jusufom. Hkrati pa ga bega skrivnost, ki mu jo je zaupal njegov prijatelj iz križarske vojske, Wolfind, preden ju je usoda ločila.

www.amazon.co.uk,  www.amazon.de

 

Gabrijelov pasijon

image895

Roman Gabrijelov pasijon je postavljen v začetek šestnajstega stoletja, v obdobje, ko je bil Rim leglo pregrehe, za papeški prestol se je plačevalo, podkupovalo, tudi ubijalo, povsem načeto avtoriteto cerkve je pri posvetnih vladarjih in preprostemu ljudstvu lahko vzdrževala le še sveta inkvizicija, ki jo je prav v času, ko sta v severni Italiji v bližini Genove odraščala naša junaka Gabrijel in Lukrecija, vzpostavil papež Sikst IV.

Toda hkrati je bilo to obdobje prebujajočega se razsvetljenstva in reformacije, začela se je renesansa. Na Saškem je odraščal Martin Luther, po evropskih prestolnicah so ustanavljali številne nove univerze, studiume, in za prve novoveške znanstvenike se je začenjala naporna in nevarna pot iz  mračnjaštva srednjega veka.

Gabrijel je pravi otrok svojega časa. Nezakonski sin mogočnega cerkvenega dostojanstvenika, o katerem dolgo zgolj sluti, je od rane mladosti nezavedno razpet med ljubeznijo do ženske in ljubeznijo do Boga, brezpogojno naklonjenost slednjemu pa ogroža še njegova prirojena zvedavost, ki je navkljub zaobljubi in vstopu v minoritski samostan ne more zatreti.

Gabrijel noč za nočjo v katakombah domače katedrale secira trupla umrlih meščanov in skrbno opisuje in riše človeške organe. Tvega naklonjenost svojih sobratov in predstojnika ter preizkuša potrpežljivost inkvizicije, ki prej ali slej zaide tudi v njihovo mesto…

Gabrijelov pasijon je bil prvič izdan leta 2006 pri založbi Ciceron.  Roman je prejel zelo dobre kritike (tukaj je povezava na članek v Književnih listih časopisa Delo), nekateri kritiki so ga primerjali z znamenitim romanom Ime rože italijanskega pisatelja Umberta Eca. Nekaj odlomkov iz knjige si lahko prebereš tukaj.

Knjigo sem sam prevedel tudi v angleščino in jo objavil pri založbi createspace, tako da je zdaj na voljo tudi pri največji spletni založbi amazon.com.  Če te zanima slovenska ali angleška verzija knjige si jo lahko pogledaš in naročiš na spodnjih povezavah:

 

image895      Slovensko, Amazon

Gabriel's passion     Angleško, Amazon 

 

Skrivnost življenja

Skrivnost življenja

Knjiga Skrivnost življenja se ukvarja z enim od najzanimivejših bioloških vprašanj, ki vznemirja človeka že od pradavnine – kako nastane novo življenje.  V knjigi sem se lotil pregleda pogledov in razumevanja nastanka novega življenja od prazgodovine do današnjih dni.  Vendar pa knjiga ni suhoparna zgodovinska ali znanstvena knjiga, temveč je pisana kot leposlovno delo, v kateri se med seboj prepletata dve zgodbi – zgodba o vsakdanjem življenju najstnika in pa zgodba o neobičajnem prijateljstvu tega fanta s starejšim znanstvenikom, ki se prične z naključnim srečanjem v parku.  Starec fanta pritegne s svojo karizmo in mu nato ob njunih srečanjih na enostaven način predstavlja in razlaga razumevanje naših prednikov o tem, kako je spočet zarodek in kako se razvija do rojstva, sem in tja pa se dodakneta tudi drugih pomembnih bioloških vprašanj.

Knjiga je namenjena predvsem mlajšim bralcem, vendar pa bo marsikaj zanimivega v njej našel tudi starejši bralec. V knjigi so na zelo poljuden način predstavljeni razumevanje in pogledi na razvoj novega življenja, kako je spočeto novo življenje, kako se razvija zarodek, zakaj smo na svetu moški in ženske in podobna vprašanja od prazgodovine do danajšnjih dni. Poudarek je predvsem na pogledih naših prednikov, vključen pa je tudi kratek opis modernega razumevanja teh procesov, pa tudi nekaterim sodobnim vprašanjem v povezavi z napredkom znanosti na področju genetike in biotehnologije, o čemer se veliko govori in piše v zadnjih letih, se ni bilo moč izogniti.

Knjiga je pisana lahkotno in skuša bralca pritegniti ne s suhopranim naštevanjem dejstev, temveč predstavlja poglede in razmišljanja starih učenjakov na zanimiv način.  Nekatera razmišljanja iz preteklosti se nam danes lahko zdijo celo zabavna, kot recimo mnenje enega največjih umov človeštva, Aristotela, da je edini pomen mod pri moškem vloga uteži (kot se je izrazil sam Aristotel: “moda niso del semenovodov, kjer nastaja seme, temveč so na njih (semenovode) le pritrjena, tako kot tkalka priveže utež na niti med tkanjem”). Kljub temu, da se nam nekatera razmišljanja starih učenjakov danes lahko zdijo zabavna, pa nikakor ne smemo podcenjevati njihovega dela ali se mu celo smejati. Ljudi kot sta Aristotel ali Leonardo Da Vinci lahko le občudujemo, saj so do svojih rezultatov v svojem času lahko prišli le z izjemnim umom (in včasih tudi izpostavljanju nevarnosti, saj je bilo recimo seciranje trupel v času Leonarda da Vincija strogo prepovedano in je moral početi to v strogi tajnosti) in mnoge njihove zmotne trditve lahko danes z lahkoto razumemo in pojasnimo kako so prišli do njih.