Uganda je kar izziv za samostojno potovanje, predvsem zaradi zelo slabih cest (včasih potrebuješ za 50 km vožnje tudi 3 ali 4 ure) in slabo založenih trgovin (je potrebno kar nekaj načrtovanja), a lepota države in izjemna prijaznost ljudi odtehtajo vse napore. Ugandi včasih rečejo biser Afrike in res na za Afriko majhni površini (Uganda je velika za približno 11 Slovenij) ponuja ogromno. Visoke gore (najvišji vrh Ugande je Ruwenzori, s 5109 metri tretji najvišji vrh Afrike) vključno z verigo vulkanov Muhabura, Mgahinga in Sabinyo na tromeji Ruande, Konga in Ugande, ki so del znane verige vulkanov Virunga (mi smo se vzpeli na 3645 visok Mt. Sabinyo), tretje največje jezero na svetu (Viktorijino jezero iz katerega izvira najdaljša reka na svetu, Nil), savana z vsemi savanskimi živalmi (levi, sloni, žirafe, zebre, gepardi, leopardi…), reke in jezera s povodnimi konji in krokodili, tropski deževni gozd z gorilami, šimpanzi in še 18 drugimi vrstami primatov, prekrasni slapovi na reki Nil (slapovi Murchison) ali na pobočjih gore Elgon (slapovi Sipi). Narodni park Kidepo na meji z Južnim Sudanom, ki ga sicer zaradi odmaknjenosti obišče zelo malo ljudi, pa je bil nam pokrajinsko sploh eden najlepših, če ne najlepši narodni park v Afriki kar smo jih do sedaj obiskali.
Dneve pa vedno polepša prijaznost in nasmešek ljudi, ki nimajo veliko, a so vedno pripravljeni deliti svojo prijaznost. Ljudje, pri katerih imaš občutek, da pozdrav »Hello, how are you?« ni fraza, temveč jih resnično zanima in skrbi kako si. Ob vsem tem pa ti dajo tudi občutek ljubezni, ki jo čutijo do svoje dežele in njene narave. Je dežela, kjer te policistka ob cesti ustavi, ne zato, ker si naredil prekršek, temveč zato, da te vpraša, kako ti je všeč njena dežela in zahteva od tebe obljubo, da se boš vrnil v Ugando, preden te spusti naprej..
P.s. Slike levov, žerjavov, opice, svinje bradavičarke, avtomobila v prahu, sončnega zahoda z avtomobilom in nočnega kampiranja je posnel Jakob Majdič.
