Južna Koreja nam ne pride pogosto na misel kot cilj za počitniško potovanje, a je vsekakor vredna obiska. Je država, ki te ne zasvoji na prvi pogled s svojo drugačnostjo, a če se ji prepustiš in ji pustiš, da te prevzame, te njene gore, templji in spokojnost, ki vlada v naravi, posrka vase. Ima presenetljivo veliko ohranjene narave, saj je kljub veliki gostoti prebivalstva to skoncentrirano v zelo velikih mestih, med mesti pa so širni gozdovi, lepe gore, riževa polja in izjemno prijazni ljudje. Vse to so zagotovo dovolj veliki razlogi za obisk Južne Koreje, manjše sestrične velikih sosed Kitajske in Japonske, od katerih se zelo razlikuje in si zato zagotovo zasluži samostojen ogled.
Koreja je izjemno hribovita dežela, ravnin na potovanju skorajda nismo videli. Hribi sicer niso tako visoki kot Alpe, najvišji vrh je visok nekaj čez 1700 metrov, a so vseeno popolnoma resni hribi, ki ponujajo lepe izlete. Pohodništvo je tudi eden izmed najbolj priljubljenih športov Korejcev in na poti po gorah ne boš nikoli sam. Tako kot se imamo Slovenci za narod planincev, bi povsem enako lahko rekli tudi za Korejce. Korejci so izjemno prijazni in komunikativni, a žal jih le malo govori angleško. Ker mi pri učenju korejščine nismo prišli dlje od dober dan in hvala, so bili naši pogovori tudi na planinskih izletih običajno zelo kratki, čeprav nekaterih ni motilo, da ne razumemo korejsko in so nam neumorno, včasih tudi po nekaj minut, kaj razlagali, pa čeprav je bilo jasno, da jih nič ne razumemo.
Morda najbolj zanimiv del Koreje pa je bila nam njihova kulinarika. Korejska kuhinja je nekaj čisto posebnega, če že, je nekoliko podobna Japonski (vsekakor ne Kitajski) kuhinji, a se tudi od nje močno razlikuje. Glavni čar prehranjevanja v Koreji je to, da nikoli ne veš, kaj boš dobil na mizo. V korejskih restavracijah namreč naročiš eno ali dve jedi po imenu, in tisto predstavlja glavno jed, poleg tega pa vedno dobiš še cel kup prilog in prilogic. Rekord smo postavili v restavraciji, kjer so nam servirali kar 30 različnih prilog. Za te pogosto sploh ne veš, kaj so, med tistimi, ki jih lahko prepoznaš, pa so prepeličja jajčka, tofu na različne načine, različne trave in poganjki dreves, običajno namočeni v nekakšne marinade, posušene majhne girice, posušene rakovice, oreščki namočeni v med in sojino omako, svež ali mariniran česen, obvezno pa je vedno prisotna njihova nacionalna jed Kimči, ki je nekakšno kislo zelje s čilijem. Skupaj s prilogami lahko ješ meso na žaru, ki se peče kar na mizi v restavraciji (imajo posebne mize z vgrajenim žarom) ali pa surove ribe in druge morske sadeže, školjke, rakovice, morske ježke, ki se še premikajo, ko jih prinesejo na mizo in podobno. V nasprotju z nami Korejci z juho obrok zaključijo, in tudi juha se običajno še kuha kar na mizi v restavraciji na plinskem gorilniku. Se pa lahko počutiš med kosilom ali večerjo nekoliko nenavadno, ko se gospa, ki ti je hrano pripravila ali servirala, postavi zraven tvoje mize in medtem ko ješ strmi vate in tvoje omizje. Vsake toliko časa te popravi, če delaš kaj v nasprotju z njihovimi običaji prehranjevanja, a ker običajno ne govorijo angleško, navadno niti ne ugotoviš točno, kje si ga polomil.
