Bocvana

Če je Namibija zelo primeren cilj za prvo potovanje na črno celino, pa je Bocvana nekaj povsem drugega. Sicer ravno tako bogata in dobro razvita država, tudi varna z dobro infrastrukturo, ki pa v nacionalnih parkih ohranja namerno več divjine, zaradi česar moraš tja potovati neprimerno bolj pripravljen kot po Namibiji. Pravi jeep s štirikolesnim pogonom, dovolj visokim podvozjem in po možnosti povečanim rezervoarjem za bencin je nujen. Za kampiranje je vsekakor priporočljivo imeti šotor na strehi, da te v kampu brez ograje ponoči po ne sreči ne pohodi slon. A če si dobro pripravljen, imaš nekaj izkušenj in si pripravljen na pustolovščino in nekaj napora, Bocvana ponuja nepozabna doživetja. Prekrasna vožnja po posušenih jezerih Makgadikgadi ali Sua je izjemno doživetje, ki te pripelje do reke Chobe in delte reke Okavango, kjer ležita ena najlepših parkov v Afriki, Chobe in Moremi. Posebnost teh parkov je, da so vsi kampi  brez ograj (vsak kamp ima tudi samo 10 parcel, tako da je potrebno rezervirati spanje v njih eno leto vnaprej), kar pomeni, da se divje živali sprehajajo skozi kampe. Mi smo doživeli bližnje srečanje z dvema levoma, ki sta zjutraj spala na recepciji kampa, čreda slonov se je sprehodila naravnost čez našo parcelo, hijena pa je zvečer prišla pogledat, če nam je ostalo kaj od steakov. Za konec pa smo si prihranili še obisk narodnega parka Kalahari, ki je velik za dve in pol Sloveniji, v njem pa ni prav ničesar (vode, hrane, bencina) tako da moraš zelo dobro načrtovati obisk, a si zato nagrajen s prekrasnimi pogledi in občutki samote in povezanosti z naravo, ki jih danes le še redko lahko doživiš.