Etiopija je dežela neizmerne lepote, naseljena z neverjetno prijaznimi ljudmi. Živo zelena barva v deževnem obdobju (ko sem potoval po Etiopiji) je neprimerljiva s katerokoli drugo barvo narave, ki sem jo srečal na svojih potovanjih. Ljudje so eni najprijaznejših, kar sem jih srečal, edina druga država kjer sem srečal toliko prijateljskih ljudi je morda Iran.
Etiopija ima dva popolnoma različna dela. Krščanski sever, kjer je bila krščanska vera sprejeta pred dolgimi stoletji, Etiopija je bila namreč prva dežela, ki je sprejela krščanstvo za uradno vero v državi. Etiopski sever je bil pomemben, močan in bogat predel od nastarejše zgodovine. Poleg tega, da prihaja večina najstarejših ostankov naših prednikov iz tega območja, naj bi bila iz Etiopije tudi legendarna kraljica iz Sabe, ki je obiskala kralja Salomona. Kraljica iz Sabe naj bi bila doma iz predela, kjer se danes nahaja mesto Aksum, kjer naj bi po mnenju nekaterih še vedno čuvali eno najsvetejših krščanskih relikvij, skrinjo zaveze. Skrinja, v kateri naj bi Mojzes prejel tablice z božjimi zapovedmi naj bi bil spravljena v cerkvi Svete Marije Sionske v Aksumu.
Na severu Etiopije se nahaja zame tudi ena največjih svetovnih znamenitosti, ki je mene bolj navdušila kot recimo Egipčanske piramide. Pri majhnem mestu Lalibela je v živo skalo vklesanih devet kaminitih cerkva, ki nedvomno zaslužijo naziv osmega svetovnega čudesa.
Južni del Etiopije je bolj suh in neprijazen za življenje. Tukaj se lahko srečamo z Afriko, ki je mariskje drugje že izginila. Čeprav je levov, žiraf in slonov malo, pa tu najdemo ena redkih področij, kjer še lahko vidimo velike kolonije 6 – 7 metrov dolgih krokodilov. V tem delu Etiopije živijo številna plemena še v skladu s svojimi tradicionalnimi navadami in običaji, in obisk teh plemen v dolini Omo te bo težko pustil ravnodušnega.
Spodaj je nekaj fotografij te neverjetne, zame ene najlepših dežel, kar sem jih obiskal. Opravičujem se za slabo kvaliteto fotografij, ki so originalno diapozitivi, skenirani na ne preveč dobrem skenerju.