Živijo! Sem Gregor.

Znanstvenik, pisatelj in popotnik
Avtor "GAbrijelovega pasijona"

Sem predvsem znanstvenik na področju molekularne endokrinologije

Delam na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani in Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, kjer se ukvarjam z raziskavami s področja molekularne nevroendokrinologije (delovanje genov in hormonov, predvsem v povezavi z možgani), sem pa tudi soustanovitelj visokotehnološkega podjetja Animacel, enega prvih podjetij na svetu, ki ponuja zdravljenje domačih živali z matičnimi celicami. Zanimajo me še številne druge stvari, kar lahko vidiš na mojih straneh. Predvsem sem navdušen nad vsemi aktivnostmi v naravi. Rekreativno se ukvarjam s plezanjem, smučanjem, predvsem turnim smučanjem, gorskim kolesarjenjem, vožnjo s kajakom in tudi s potapljanjem. Sem navdušen popotnik in sem do sedaj obiskal že več kot 70 držav. Zelo rad tudi kuham in na povezavi kuhanje lahko vidiš nekaj fotografij mojih izdelkov ter nekaj receptov.

Zelo rad tudi pišem. Pogosto pišem poljudnoznanstvene članke za več slovenskih revij in časopisov, in redno sodelujem v oddajah o znanosti na slovenskem radiu in televiziji. Zelo me zanima zgodovina, predvsem zgodovina medicine. Kombinacija pisanja in zanimanja za zgodovino medicine me je privedla do pisanja knjig. Moja prva knjiga, Skrivnost življenja, je kombinacija poljudnoznanstvenega in literarnega besedila in je namenjena predvsem mladim, moja druga knjiga Gabrijelov pasijon, ki je izšla leta 2006 pri založbi Ciceron, pa je leposlovno delo, zgodovinski roman, ki se dogaja v začetku 16. stoletja, ob prehodu iz srednjega veka v renesanso, v času vzpona znanosti, a tudi v času inkvizicije. Roman Gabrijelov Pasijon je prejel zelo dobre kritike ob izidu, nekateri kritiki so ga primerjali z znamenitim romanom Ime rože Umberta Eca. Roman Gabrijelov pasijon sem sam prevedel v angleščino in je zdaj na voljo tudi pri spletni založbi amazon.com. Nekaj več o mojih knjigah lahko prebereš na strani Knjige.

Držav

Kontinentov

Popotovanj

Kako sem postal to, kar sem danes

Rodil sem se 30. julija 1967. Kot sem povedal že zgoraj, sem predvsem znanstvenik na področju molekularne endokrinologije. Diplomiral sem na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1992, kjer sem leta 1994 tudi magistriral. Ob koncu leta 1993 sem odšel v Edinburgh na Škotsko, kjer sem nato živel tri leta in pripravljal doktorat pod mentorstvom Dr. Philippe Saunders na inštitutu Medical research council – Reproductive Biology Unit. Doktoriral sem leta 1996 na Medicinski fakulteti Univerze v Edinburghu. Tri leta, ki sem jih preživel na Škotskem so mi ostala v prekrasnem spominu, saj sta tako Edinburgh kot cela Škotska izjemno lepa in prijazna za življenje.

Leta 1996 sem se za dve leti vrnil v Slovenijo, nato pa odšel še za 3 leta v tujino, tokrat kot postdoktorand na eno najboljših medicinskih fakultet na svetu (zaposlene ima kar 4 nobelove nagrajence), University of Texas, Southwestern Medical Center v Dallasu v Teksasu. Teksas sicer ni tako lep kot Škotska, predvsem sem pogrešal gore, a je tudi Dallas zelo prijetno mesto z veliko koncerti, odlično operno hišo in sploh veliko dogajanja. Leta 2001 sem se vrnil v Slovenijo, kjer od takrat raziskujem s svojo raziskovalno skupino. Glavna tematika naših raziskav so razlike v možganih med spoloma, kako se med seboj razlikujejo ženski in moški možgani. Bolj natančno: proučujemo, kako na razvoj možganov in nastanek razlik med spoloma vplivajo geni in kako hormoni, v zadnjem času pa tudi veliko kako stres v otroštvu ali celo preko matere v nosečnosti dolgotrajno spremeni možgane, kar se lahko v odraslem življenju kaže kot spremenjeno obnašanje ali v pojavljanju kakšnih duševnih bolezni. Drugo področje, s katerim se tudi ukvarjamo (s to tematiko sem se ukvarjal v okviru svojega doktorskega študija v Edinburghu, kjer sem delal tudi z enim največjih svetovnih strokovnjakov za to področje (Dr. Richard Sharpe)), so tako imenovani hormonski motilci (endokrini disruptorji, endocrine disruptors), snovi iz okolja (onesnaževalci), ki lahko učinkujejo podobno kot hormoni in bi lahko vplivali na razvoj in delovanje spolnih organov. Pred nekaj leti pa smo začeli z raziskavami uporabe matičnih celic za zdravljenje različnih bolezni pri domačih živali in med prvimi na svetu smo v klinično prakso vpeljali zdravljenje sklepnih težav pri psih in konjih z uporabo matičnih celic. Za ta dosežek je naša raziskovalna skupina prejela več nagrad, za to, da bi bila metoda lahko čimhitreje na voljo čimvečjemu številu naših štirinožnih prijateljev pa smo ustanovili odcepljeno podjetje Animacel. Na strani podjetja si lahko preberete vse o zdravljenju z matičnimi celicami. 

Do sedaj sem objavil več kot 90 člankov v revijah s faktorjem vpliva, moji članki pa so bili citirani več kot 2000-krat. Z Dr. Stuartom Tobetom s Colorado state University v Koloradu sem bil sonosilec več projektov NIH (National Institute of Health, to je največja medicinska inštitucija v ZDA) za proučevanje spolnih razlik v možganih. Tukaj lahko vidiš seznam vseh mojih člankov v znanstvenih revijah, več o mojem raziskovalnem delu pa si lahko prebereš tukaj. Poleg pisanja znanstvenih člankov veliko pišem tudi poljudnoznanstvene članke za različne časopise in revije. Za pisanje poljudnoznanstvenih člankov sem v leti 2004 prejel nagrado časopisa Delo za najboljšega pisca poljudnoznanstvenih člankov (članek o tem in pogovor z mano lahko prebereš tukaj) ter leta 2010 nagrado Prometej Slovenske znanstvene fundacije za dosežke pri popularizaciji znanosti.

RTV Slovenija je o meni in mojem delu posnela dokumentarni film Moj pogled na znanost, v katerem lahko izveš več o mojem delu ter o mojih aktivnostih.

 

Tukaj pa so povezave na nekaj mojih poljudnoznanstvenih člankov:

Agresivnost in ljubezen 
Razlike v možganih med spoloma 
Dnevno-nočni ritmi
Kloniranje
Feromoni
Koliko možganov uporabljamo?
Zakaj spimo?
Razlike med spoloma v igranju že pri dojenckih in opicah
So krave res krive za globalno segrevanje?
Homoseksualnost v živalskem kraljestvu

Poleg poljudnoznanstvenih člankov sem aktiven pri zavzemanju za boljši položaj znanosti v Sloveniji in o pomenu znanosti za družbo sem napisal več člankov, objavljenih v različnih časopisih in revijah:

V celicah sta si medicina in veterina zelo blizu
Oblast spremeni ljudi. Tudi če so iz znanosti, je med nami zid.
Namesto trikotnika diamant znanja
Netenje plamena želje po znanju, ne polnjenje posode s podatki
Pravijo, da naš problem razumejo, a da denarja ni
Kloniranje v Evropi prepovedano, torej bomo klonirali na Kitajskem
Konec ali začetek evolucije človeka
Nihče še ni pojasnil, kaj naj bi bila alternativna znanost

Zadnja potovanja

Ena od strasti mojega življenja so potovanja. Uživam v spoznavanju novih ljudi in novih kultur. Moj potovalni moto je, da je potrebno vedno sprejeti ljudi in kulture takšne kot so in jih ne ocenjevati z našimi očmi. Od vsakogar se lahko kaj naučimo, ne glede na to kako različen je od nas.

ZDA

ZDA

Avgusta 2017 smo se potepali po ZDA. Narodni parki na zahodu ZDA so bili že dolgo cilj, avgusta 2017 pa je bil posebej primeren čas za obisk tega dela sveta, saj je bil 20. avgusta v ZDA popolni sončni mrk. Narodni parki v ZDA so nas navdušili še veliko bolj, kot smo...

Bocvana

Bocvana

Če je Namibija zelo primeren cilj za prvo potovanje na črno celino, pa je Bocvana nekaj povsem drugega. Sicer ravno tako bogata in dobro razvita država, tudi varna z dobro infrastrukturo, ki pa v nacionalnih parkih ohranja namerno več divjine, zaradi česar moraš tja...

S kolesom ob Loari

S kolesom ob Loari

Kolesarjenje ob Loari je čudovita izkušnja in odličen našin za preživljanje dopusta. V 10 dneh smo družinsko prekolesarili od Orleansa do Saint Brevina na atlantski obali (550 km) in ves čas uživali. Spali smo po krasno urejenih kampih in uživali v francoski hrani....

Piši mi!